Mit prekarizacije: namesto gospodarskega razcveta slabša delovna mesta

Evropski politiki in uradniki so v zadnjih dvajsetih letih zagovarjali obsežno deregulacijo evropskega trga dela. Zagovorniki sprememb so trdili, da bo večja fleksibilizacija dela prinesla nova delovna mesta, večjo produktivnost, konkurenčnost in gospodarsko rast.

Vse te reforme pa so koristile le delodajalcem, ki so znižali stroške dela in povečali dobičke. Produktivnost se ni povečala, nekdanje redne zaposlitve, kolektivne pogodbe in socialno varnost pa so zamenjale začasne, negotove in slabo plačane (prekarne) oblike dela.

»Fleksibilna« delovna mesta so postala norma, ki se ji delodajalci niso odrekli, ko so v EU znova izmerili gospodarsko rast, prav tako se niso zvišale plače. O tem je več zapisal Lenart J. Kučić.