Parenzana kot simbol avstrijskega razvojnega modela

Trst in Poreč sta bila nekoč povezana z ozkotirno železnico, katere trasa je danes povečini preurejena v kolesarsko pot. Jože pravi, da je 123-kilometrska Parenzana, kot se imenuje, izjemna simbolna, kolesarska, kulturno zgodovinska in ekonomsko razvojna izkušnja. Zgrajena je bila leta 1902, ukinili pa so jo Italijani leta 1935. Zanj je resnično zanimiv predvsem hrvaški del proge, ki je bistveno manj civiliziran in utrjen. Fascinantno se mu zdi, kako so se nemški inženirji (ki so za avstrijskega naročnika projektirali progo) izognili klancu nad Sečovljami in progo speljali čez Kanegro proti Savudriji itd.

Pisca pri vsem skupaj navdušuje njen simbolni pomen za gospodarski razvoj Istre, saj je avstrijska monarhija imela vizijo, strateški in zelo dolgoročen pogled na razvoj. Večina ljudi se danes ne zaveda, da slovenske industrije ne bi bilo, če avstrijska monarhija ne bi imela te vizije in tega strateškega pristopa k razvoju. Monarhija se je zavedala, da se te investicije ne bodo poplačale v 10, 20 ali 30 letih, pač pa da gre za stoletne investicije, ki se bodo poplačale na zalo dolgi rok prek nastanka novih podjetij in novih delovnih mest.