Slovenija nima težav z razvitostjo infrastrukture polnjenja električnih avtomobilov

V nasprotju z drugimi državami osrednje in vzhodne Evrope Slovenija nima težav z nerazvitostjo infrastrukture polnjenja električnih avtomobilov
Za države osrednje in vzhodne Evrope je značilno, da pri ekonomijah posameznih narodov ključno vlogo igra avtomobilska industrija, zaostajajo pa pri širjenju električnega avtomobilizma na cestah. Po navedbah Denisa Schemoula iz IHS Markit (enega od govorcev na 6. vsakoletnem forumu avtomobilizma CEE Automotive Forum, ki ga v Budimpešti od 20.-21. novembra organizira Adam Smith Conferences) so razlogi pogosto v pomanjkljivi infrastrukturi in cenovnem nivoju novih električnih vozil.
Najuspešnejša država na območju osrednje in vzhodne Evrope je Nemčija, ki je seveda močna v izvozu in želi svoj položaj svetovnega vodje električne mobilnosti ter izvoznika visoko inovativnih izdelkov na tem področju obdržati. Da bi spodbudila razvoj trga električne mobilnosti, je zvezna vlada leta 2016 sprejela paket ukrepov z investicijo približno milijarde evrov. Del podlage za to je vladni program električne mobilnosti.
Slovenska vlada ima v načrtu do leta 2030 avtomobile z motorji z notranjim izgorevanjem prepovedati, zato z namenom spodbujanja nakupov električnih avtomobilov uporablja različne spodbujevalne sheme. Za akumulatorska električna vozila (BEV), na primer, se plača najnižja stopnja davka na motorna vozila (0.5%) in so opravičena plačila letnih cestnin.
Pomembna spodbujevalna shema so subvencije za čista vozila, ki jih Slovenija na podlagi emisij CO2 ponuja od leta 2016. Osebni avtomobili brez emisij so upravičeni do subvencije 7.500€, lahka komercialna vozila brez emisij pa do 4.500€. Priključna hibridna električna vozila (PHEV) z izpustom, manjšim od 50g CO2/km, so upravičena do 4.500€. Situacija je podobna v državah osrednje Evrope, kot so Nemčija, Slovaška in Avstrija. Češka republika subvencionira nakup avtomobilov z alternativnimi pogonskimi sklopi, vendar le za komercialne in občinske kupce. Schemoul dodaja: »Kot navaja predlog spodbujevalne sheme za subvencije vseh tipov električnih vozil, bo Poljska zagotovila subvencijo največ 8.000€ za osebne avtomobile zasebnih in poslovnih potrošnikov.«
»Prodaje BEV in PHEV so do sedaj dosegle mejo 1% tržnega deleža osebnih vozil. To je za državo osrednje Evrope zelo dober rezultat,« ocenjuje Schemoul.
Za uvedbo električnih avtomobilov je potrebna ustrezna infrastruktura. Evolucija polnilne mreže se je v Sloveniji začela leta 2014. Po navedbah IHS Markit je bilo v Sloveniji leta 2018 540 (v glavnem mestu Ljubljani več kot 100) javnih polnilnih mest (150 za hitro polnjenje, 390 za navadno polnjenje). Slovenska vlada je za instalacijo polnilne infrastrukture orisala časovni načrt: do leta 2020 1200 polnilnih mest, do leta 2025 7000 in do leta 2030 22300.
Schemoul pravi: »Izboljševanje polnilne infrastrukture je dobra podlaga za vedno večje povpraševanje po električnih avtomobilih v prihodnosti. Skrb glede razdalj v Sloveniji morda ne bo imela velikega pomena. Vladna transportna strategija za trg čistih vozil (je) ambiciozna: od leta 2025 bodo novo registrirana vozila morala imeti izpust, manjši od 100g CO2/km. Cilj za leto 2030 bo manj kot 50g CO2/km. Slovenija bo do leta 2023 zlahka dosegla 10%, prevladovali bodo PHEV, vendar v manjši meri kot v naših državah.«
Kontekst transformacije mobilnosti
Električni avtomobili pa so le en del transformacije mobilnosti. Njegovi drugi sestavni deli so avtomobili brez voznika, pametne rešitve mobilnosti za mesta itd. Razvoj tehnologije, ki se tiče avtomobilov brez voznika, je priložnost, s katero se lahko okoristijo vse države osrednje in vzhodne Evrope. O teh tehnologijah bo govora na glavnem področnem forumu avtomobilizma, 6. CEE Automotive Forum-u (v Budimpešti od 20.-21. novembra), še več – na posebnih ogledih dan pred samim forumom bodo potekali tudi prikazi pred občinstvom. Vlade skušajo tehnološke združbe privesti do tega, da bi v njihovih državah zgradile nove razvojne objekte. Na Češkem, denimo, bodo zgradili dva poskusna terena za avtonomne avtomobile, mesto Usti nad Labem pa namerava postati testno mesto za avtomobile brez voznika. Na Madžarskem se izgrajuje testni teren Zalazone.
Mediji, industrija in strokovna skupnost avtomobile brez voznika vidijo kot obetavno področje. »Zelo me zanimajo področni prispevki raznih podjetij na forumu. Continental Automotive bo prispeval k razpravi o tem, kako lahko pri avtomatizaciji mobilnosti uporabimo umetno inteligenco,« pravi Saša Čoringa, glavni upravnik Continental Automotive Serbia, podružnice ene izmed tehnoloških korporacij, ki deluje na področju osrednje in vzhodne Evrope.
Čoringa pravi: »To področje ima sijajne inženirje in proizvodne obrate ter lahko na prihodnost avtomobilne industrije močno vpliva. Celinski specialisti aktivno delajo za zdrav ekosistem mobilnosti. Učinkovita okoljska zaščita glede na trenutno stanje tehnologije zahteva različne pogonske tehnologije: nizke emisije motorjev z izgorevanjem, prav tako pa tudi elektrificirane in popolnoma elektrificirane pogone. Continental takšne tehnologije dela cenovno dostopne in zanesljive.«
Čoringa je leta 2017 ustanovil center za raziskavo in razvoj Continental Automotive v Srbiji. V podjetju dela 400 visoko specializiranih inženirjev, ki razvijajo produkte in rešitve, kot so vodništvo (platooning), sistemi kamer in radarjev za tovornjake ter nadzorni moduli in sistemi dostopnosti za potniške avtomobile. Ta center, prav tako pa tudi mnogi drugi centri na tem področju, pomagajo Continental Automotive doseči njihovo vizijo.
»Naša vizija je: nobenih nesreč, nobenih emisij in nobenega stresa. Premikanje je bistven del naših življenj: odhoda na delo, oddajanja otrok v varstvo, obiskovanja prijateljev in družine ali pa samo odhoda na počitnice. Continental gleda na potrebe in zahteve družbe, prav tako pa na njen razvoj. Naše tehnologije so inteligentne in povezane, kar olajšuje življenje,« pravi Čoringa.
Letošnji 6. avtomobilski forum CEE bo potekal v Budimpešti 20. in 21. novembra 2019. Forum se je na Češkem odvijal že 5 let, s čimer je v državo prišlo veliko mednarodnih podjetij z visoko razvitim avtomobilskim trgom. Po premestitvi na Madžarsko, avtomobilski forum CEE ostaja najpomembnejši tovrstni dogodek v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.
Več informacij o 6. avtomobilskem forumu CEE in njegovem programu si lahko pogledate na spletni strani www.ceeautomotive.com