Zmotne dogme o zunanjetrgovinskemu presežku

Nekateri vladni ekonomisti nam razlagajo, kako v resnici stanje v Sloveniji ni tako kritično, ker imamo tako velik presežek izvoza nas uvozom. Ampak tu se zamolčuje, da je temu tako, ker je v krizi padel uvoz, ker se je pač povpraševanje nad produkti iz tujine zmanjšalo, opozarja Matjaž Steinbacher.

Ekonomist navaja nekaj primerov, kjer je presežek uvoza nad izvozom pravzaprav pomenil državo blaginje in ne obratno. Recimo Slovenija je leta 2008, na višku konjukture, ko sta se cedila med in mleko, je Slovenija beležila velik zunanjetrgovinski primanjkljaj, pa je bilo to nedvomno uspešnejše leto, kot 2012, ko smo imeli zunanjetrgovinski presežek.

Problem je tudi v tem, da se iz izjav vladnih ekonomistov tudi zdi, kot da si ti implicitno kar lastijo denar izvoznih podjetij, še opozarja bloger.