Biseksualnost kot spolna usmerjenost

Zadnje čase se veliko govori o tem, da postaja biseksualnost vse bolj priljubljena oblika samo-definiranja, kot nek nov trend predvsem med mlado populacijo. Hkrati s tem se pojavljajo dvomi o »resničnosti« obstoja biseksualnosti kot identitetne kategorije, zaradi česar se je Katja odločila za predstavitev biseksualnosti iz sociološkega vidika.

Kot sociologinja se namreč drži t. i. Thomasovega teorema, ki zagovarja, da so družbeni dogodki, za katere ljudje verjamejo, da so resnični, resnični tudi v svojih posledicah. Pogosto se kritizira biseksualnost, češ da gre za »prikrito« homoseksualnost, da torej oseba ni dovolj močna, pogumna in vztrajna, da bi se uprla družbeni normalizaciji, da gre pri biseksualnosti za »promiskuitetnost«, za »prehodno« obdobje, v katerem osebe eksperimentirajo in raziskujejo itd.

Biseksualnost lahko najenostavneje definiramo kot erotično, čustveno in spolno privlačnost do oseb obeh spolov. Pri homoseksualnosti in heteroseksualnosti je seksualni objekt samo enega spola, medtem ko je za biseksualne osebe značilno, da nimajo samo enega objekta seksualne izbire, prav tako pa se objekt izbire skozi čas spreminja. Če torej sprejmemo dejstvo, da se osebe ne zaljubljajo v spol svojih partnerjev ali partneric, temveč v osebo kot celoto, potem lahko sprejmemo biseksualnost kot povsem legitimno in sprejemljivo obliko seksualne usmerjenosti, zaključuje blogerka.