“Ni hudič, da si ni Obama izposodil krilatice ‘Yes we can!’ pri Slovencu”

Slovenec ne potrebuje nikogar, saj zna vse sam. Ve kako pristopiti in vse zmore. Je ni stvari, ki bi je ne znal postoriti. Loti se prav vsega. Od žaganja drv, do polaganja ploščic, pleskanja sten, popravila avtomobila, košnje trave, menjave strehe, napeljave elektrike ali vodovoda, gradnje pesjaka, brunarice ali trinadstropne hiše, izkopa vodnjaka, če je potrebno. Ničesar se ne ustraši in ob nobeni stvari v svoje sposobnosti ne podvomi niti za delček sekunde. ‘Kaj pa je to takega?’, vzklikne, nagne šilce, ga odločno postavi na mizo, si obriše usta v rokav, plane kvišku in že išče primerno orodje za opravilo, ki se mu je porodilo in se ga bo nemudoma lotil, svoj tokratni zapis poln resnic v šaljivem tonu začenja Kostin mozeg.

V nadaljevanju se tako loti obravnave tega Slovenca, ki ga najdemo tako v zvezdniških, političnih, gostilniških, in vseh ostalih krogih.

Na podlagi vseh ugotovitev zato zapis zaključi v optimističnem tonu. Kaj potem, če se sesuva gospodarstvo, če so razmere v državi nepopisno porazne, če je brezposelnost na višku, če imamo polno afer, obtoženih gospodarstvenikov in politikov, slabih bank in cel kup kreditov? Vse to bomo odpravili z mahanjem z novo zastavo, ki je po njegovem prepričanju kot fasada stavbe ali gvant na človeku.

Torej frišne gate na umazano rit, sveže štumfe na nepostrižene nohte, na mastne lase si poveznemo klobuk s širokimi krajci, potisnemo pa si ga globoko na oči, da se ne vidi solz.