O prodaji družbenega premoženja

Ob vseh komentarjih v zvezi s prodajo Laškega se vsekakor postavi tudi vprašanje, kaj je z nakupi oz. z naložbami Slovencev ali Slovenije v tujini. V današnjem globaliziranem svetu so prisotni močni mednarodni finančni tokovi in zato so naložbe Hrvatov, Čehov, Nemcev ali Nizozemcev tudi v Sloveniji pričakovane. Vendar pa vzporedno le še redko zasledimo novico o kaki naložbi slovenskih investitorjev v drugih državah. V obdobju konjunkture so sicer veliki sistemi (Mercator, Petrol, Telekom, Merkur, Tuš…) intenzivno vlagali v države bivše Jugoslavije, danes pa še tu teče bolj obraten proces. Zato se razumljivo postavlja vprašanje zakaj ni obojestranskih tokov. Odgovor sega seveda nekoliko bolj nazaj, v sam proces slovenske privatizacije.

V bivšem sistemu vemo, da je bila večina podjetij v družbeni (državni) lasti in po razpadu skupne države je bila sprejeta odločitev, da se 60 % tega premoženja razdeli med državljane Republike Slovenije (20 % je zadržala država neposredno, ostalo pa sta dobila v last KAD in SOD za financiranje pokojninske blagajne in vračilo obveznosti iz denacionalizacije). Slovenci so bili sicer načeloma že pred tem lastniki podjetij, a v obliki participacije na družbeni lastnini, nato pa so preko prejetih certifikatov postali neposredni lastniki (delničarji) posameznih podjetij ali skladov (PID-ov) kot lastnikov podjetij … več (piše Bine Kordež)