Bomo molčali, ali se uprli v korist pravičnosti in blagostanja?

Bolj kot kakšna druga, je kriza Slovenije globoko etično-moralna. Kot kriterij družbene selekcije za najvišje položaje se je namesto sposobnosti in dela v skupno dobro uveljavilo povzpetništvo, komolčarstvo, egoizem, stremuštvo, uzurpacija oblasti v lastno korist.

Stvari so popeljale tako daleč, da je vsako dejanje v to smer osebam, ki so se tako okoristile, povsem samoumevno in legitimno, brez vsakršnega občutka  nelagodja, sramu.

Vse to pa so poteze v korist posameznikov in na škodo družbe, zato se po mnenju Tatjane Malec postavlja vprašanje, ali bomo v bodoče molčali ali uveljavljali uporne vrednote v korist pravičnosti in blagostanja, ne pa siromašenja svojega naroda.

Blogerka ugotavlja, da osebe, ki se pojavijo na sceni, prepogosto idealiziramo in sanjamo utopični prostor pravičnosti in visoke morale, vselej pa realnost pokaže svoj stari obraz in zapušča nove delitve, travme, izgube in razočaranja.

Edino alternativo tako predstavlja zaupanje v vrednote miru, sožitja, pravičnosti in solidarnosti, zanje pa se lahko zavzemamo le pokončni ne pa kot mlačni, molčeči in vdani v usodo, ki nam jo krojijo močnejši.

(V DS anketi – desni stolpec spodaj – vas sprašujemo, ali bi moral Miro Cerar po izvolitvi nove vlade odpoklicati Bratuškovo in podati nov predlog za evropskega komisarja)