Država rada nabije nove davke siromaku. Bogatunu nikoli.

Novi davki so nedvomno zaznamovali preteklo leto. Zaradi njih morda marsikdo leta ne zaključuje z dobrimi občutki oz. kot v uvodu svojega tokratnega zapisa slikovito zapiše Tomaž Švagelj:

“Bo res za pokoro do države treba po kolenih na Sveto goro in se priporočit tamkajšnjim svetnikom? Da moram na svet večer že drugič brat to prekarno honorarno jebo države v višini 30 % ( penzijski in zdravstveni davek na vse honorarje, izvzeti so samo upokojenci in študentje, vsaj oni ) ko nam država v imenu pogoltnega kapitala, pokradene tajkunizirane krajine in poteptanih vrednot socialne in pravne države jemlje še tisto edino, kar še imamo – Dostojanstvo.”

V nadaljevanju se tako dotakne tudi tegob prekerno honorarnih novinarjev med katere sodi tudi sam.