Levica in “kdo se boji črnega moža”

Državni zbor se suče okoli politične predstave, imenovane Kdo se boji črnega moža, ki jo vodi ksenofobija. Beseda označuje sovraštvo do tujcev in vsega, kar je tuje, izvira iz grščine – »xenos« pomeni tujec, »phobos« pa pomeni strah.

Predstava, ki jo uprizorijo tisti na t.i. »desni strani« izhaja iz strahu pred neznanim, ter človekovo in družbeno odvisnost od obstoja sovražnika. Naj bo to človek druge rase, narodnosti ali kulturnega okolja, človek s čudnim klobukom, sosed z boljšim avtom ali nekdo z bizarnimi idejami, vedno je nekje nekdo, ki nam zagotavlja oviro, po kateri merimo svoj sistem vrednot in pri njenem premagovanju pokažemo svojo veljavo, piše Božo1.

Ob tem se poraja vprašanje, če res ne moremo živeti brez sovražnika. Tako zelo potrebujemo navzočnost Drugega, v katerega lahko uperimo svoje sovraštvo. Bo človek/človeštvo kdaj uresničilo misel Dostojevskega, ki pravi: »Da bi se prepričali o lastni zdravi pameti, ni treba, da svojega bližnjega zapremo v norišnico.«

Zanimivo, da akterji zberejo za črnega moža Levico, ki pa v svojih programskih smernicah govori ali pogajalsko išče soglasje za najširše sprejemljive zahteve, zaključuje bloger, ki ob tem našteje omenjene zahteve.