Mene ne moti, če Šarec prehiteva. Moti me marsikaj drugega.
Recimo to, da Erjavec in Cerar nista takoj odstopila. Ali SDS-ovski mediji in Dijana Đuđić. Pa Jelinčičev kulturni nivo.
Nič me ne moti, če Marjan Šarec prehiteva relativnega zmagovalca volitev in poskuša preveriti, ali bodo stranke leve sredine in NSi v svoji mavričnosti našle skupni imenovalec za oblikovanje vlade. Meni se zdi to celo prav. Verjetnost, da se sestavijo levi, je vsaj matematično večja, četudi je še vedno vprašljiva.
Predvsem pa bo naporno. Kratek čas brezvladja je za domače politične razmere imperativ. Do nove, vendar stabilne in dobre vlade moramo priti čim prej. Mi nismo Nemčija, kjer so si lahko privoščili nekaj mesecev brez vlade, seveda ob neformalnem vladanju kanclerke Merklove.
Na nek način Šarec s svojo iniciativo odgovarja vsem, ki smo mu očitali prazno, megleno govoričenje v predvolilnih soočenjih. Končno se je lotil nečesa konkretnega. Zdaj ima priložnost, da pokaže, ali bo iz te moke spekel kaj kruha — ali pa se mu bo vzhajano testo sesedlo … piše Darinka Pavlič Kamien