“O Bog, naj ne bo nobenega begunca več”

15. Sep 2015 13:23

syrian-refugees“V Limi so imeli restavracijo z morskimi sadeži. Ni šlo. Konce osemdesetih se rodbina odloči, da gredo v Evropo, v Italijo, v Rim. Pošljejo dva: Hugota in Cristino. Cristina je Hugotu teta.

Prideta v Rim po kdo ve kakšni že poti. Prespita na ulici prvo noč, nato drugo,… Nato ju kar tam ogovori klaretinski pater Giovanni, ekonom naše redovne skupnosti na Banchi Vecchi. Vpraša ju, od kod sta in kakšni so njuni načrti. Iskreno povesta. P. Giovanni ju ni mogel pustiti tam zunaj. Povabi ju v samostan..

To je začetek zgodb o izkušnjah z begunci, ki jih v tokratnem zapisu predstavlja Branko Cestnik. Zgoraj začeta je perujska zgodba. Tej dodaja še bosansko, poljsko, kavkaško in argentinsko.

Kot pravi Cestnik, se je nabralo za celo knjigo lepih in žalostnih dogodkov. Ob koncu zapiše: “Hvaležen za vsa ta srečanja in da sem bil tam, kjer si me hotel, te prosim, o Bog, naj ne bo nobenega begunca več! Naj ne bo nihče več prisiljen zapustiti svojega doma in svoje domovine!”

Oznake: , , , , , , , , ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]