Prvi postfašistični mandatar

Letošnje volitve bodo trash. To se na daleč vidi že po prvih soočenjih, ki so se zgodila dan po Cerarjevem odstopu. Vse skupaj je že zdaj negledljivo – kot da sploh ne bi šlo za pravo stvar, ampak nekakšno simulacijo resnične politike. Cerar, Židan, Šarec, Erjavec, Janša, Tonin… bodoči koalicijski in opozicijski partnerji, ki premikajo usta in uprizarjajo nekaj, kar naj bi delovalo kot krešenje mnenj.

Cerar, Židan, Šarec, Erjavec, Janša, Tonin, ki se otročje zbadajo, duhovičijo in nizajo neumne buzzworde, v upanju, da bo kaj od tega v nas prebudilo simpatije. Brbljajoče gmote človeškega mesa, ki so jih PR službe te ali one interesne skupine stlačile v srajce in kravate, ter jih postavile pred kamere s seznamom pavšalnih fraz, ki jih ponavljajo v nedogled. Brezbarvni, mlahavi, slabo napudrani manekeni, ki skupaj za neonskim pultom odgovarjajo živčno odrezavim TV voditeljem. Vse to je negledljivo trashy cringe sranje. Razen če ne gledaš na način, kot se gleda resničnostne šove, katerih edini smisel je biti trashy cringe sranje. Samo v tem primeru je zadeva gledljiva. Samo če se odrečeš ideji, da naj bi v predvolilnem šovu dejansko spremljal politične debate …več piše N’toko