“Skoraj nemo­goče je, da bi FDV zapu­stil diplo­mant, ki ne bi bil poli­tično levo usmer­jen”

Šoki­rani ure­dnik ame­ri­ške revije New Yorker je v prvem odzivu po volilni zmagi repu­bli­kanca Trumpa dogo­dek ozna­čil za pri­stno tra­ge­dijo za ame­ri­ški narod in ter Američanom napo­ve­dal žalo­stno usodo pod novo vla­da­vino. Njegov čustveni izliv je simp­to­ma­ti­čen za tokra­tno pred­se­dni­ško kam­pa­njo, v kateri je večina osre­dnjih medi­jev odkrito navi­jala za demo­krat­sko kan­di­datko Clintonovo in pou­dar­jala nega­tivne lastno­sti nje­nega pro­ti­kan­di­data.

To se ni doga­jalo samo zno­traj ZDA, ampak tudi dru­god po svetu. Slovenski mediji so pri tem še naj­bolj pred­vi­dljivi: vedno navi­jajo za demo­krate, nikoli za repu­bli­kance; Reagana so nekoč celo pro­gla­sili za ute­le­še­nje čistega zla, iz Busha pa so se odkrito norčevali.

Padanje naklad slo­ven­skega dnev­nega časo­pisja je tudi posle­dica tega, da je objek­tiv­nega poro­ča­nja o poli­tič­nem doga­ja­nju vse manj, vse več pa je akti­vizma, posku­sov spre­o­bra­ča­nja jav­nega mne­nja in sen­za­ci­o­na­lizma. To sicer ni novost: novi­narji so od nek­daj želeli spre­mi­njati svet in mar­si­ka­teri od njih si poti­hem želi postati poli­tik; navse­za­dnje iz novi­nar­stva izha­jata dva tre­nu­tna evrop­ska poslanca iz Slovenije. Toda od časov, ko so mediji dejan­sko pred­sta­vljali četrto vejo obla­sti, se je mar­si­kaj spre­me­nilo…nadaljevanje na blogu Finančni periskop.