Zaton in propad Evropske Unije

19. Jan 2019 07:11

Kot ugotavlja Ambasador21 v kontekstu Evropske Unije, je bilo izčrpanje neokolonialnega-neofevdalnega modela neizogibno. Rezultat tega naj bi bil zaton in propad tega evropskega projekta.

Ob tem dodaja, da je bilo že dolgo pred uvedbo evro jasno, da bo enotna valuta razdelila in ne združila Evropo. Papirnata valuta se je tako namreč izkazala le kot ena izmed institucij, ki vežejo države članice skupaj, medtem ko se je steber finančne integracije prodajal. Takole pojasnjuje:

Dvomi koristi članstva v EU rastejo, saj državljani držav članic z obnovljeno intenziteto pod vprašaj postavljajo predajo državne suverenosti. Tehnokratska elita, ki drži oblast v EU poizkuša marginalizirati kritike z oznakami, kot so populisti, nacionalisti ali fašisti, gladko pa spregledajo dejstvo, da je resnični vir tiranije neizvoljena birokracija EU, ki si je nadela izredne moči, s katerimi odvzemajo državljanom držav članic civilne pravice (recimo pravica do upora) ter kakršenkoli pomemben političen zagon.

Strukturno jedro EU je neokolonializem, bolj natančno, neokolonialna-financializacija. Če odvzamemo umetno kozmetiko, so finančne inštitucije EU kolonizirale periferijo EU preko eura in Evropske Unije. Vzpostavile so posodobljen sistem plenilskega suženjstva za državljane jedra in periferije EU. Da bi razumeli model neokolonizacije in financializacije, je potrebno najprej obiskati klasičen model kolonializma. V starem modelu kolonializma, so sile, ki so kolonizirale, najprej zavzele ali pa na svojo stran pridobile elite tiste regije, ter preko njih nadaljevale z izkoriščanjem surovin in dela v kolonijah z namenom bogatenja jedra oziroma centra, z drugimi besedami povedano, za bogatenje imperialnega naroda in njegove vladajoče elite.

Oznake: , ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]