Poskrbite za svoj vagus živec

28. Nov 2022 08:25

Ste že slišali za vagusni živec? Če bi vas vprašali, kje ga imate, bi znali odgovoriti? Gre za enega manj znanih delov telesa, ki pa je v bistvu eden najpomembnejših. Brez njega ne bi mogli ohranjati klasičnih funkcij, ki nas ohranjanjo pri življenju, vagusni živec pa je tudi bistvenega pomena za vsesplošno zdravje in dobro počutje. O tem, kako skrbeti zanj, smo povprašali pilates studio Peti element

 

Kaj je vagusni živec in zakaj je pomemben?

Vagus živec oz. klatež je deseti možganski živec in glavni živec parasimpatičnega živčevja. Gre za vijugast snop motoričnih in čutnih vlaken, ki napaja avtonomni živčni sistem in nadzira zavedne kot nezavedne telesne funkcije, kot so dihanje, znojenje, prebava, bitje srca, uravnavanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja, sproščanje sline, delovanje ledvic ipd. Poleg teh funkcij vagusni živec opravlja tudi številne pomembne funkcije kot so varovanje srca pred preobremenjenostjo, uravnavanje imunskega sistema, obnova celic, občutek sitosti in tvorba oksitocina. Kar je najbolj zanimivo je to, da vso to delo opravlja le 20% živčnih vlaken, ostalih 80% obvešča možgane o stanju telesa.

 

Delovanje živčnega sistema

Poznamo simpatični in parasimpatični živčni sistem. Simpatični deluje po principu »beži ali bori se« in v telesu povzroči stres (povišan utrip, kortizol, adrenalin, insulin, povečanje mišičnega tonusa, zmanjšan krvni pretok, slaba prebava).

Parasimpatični živčni sistem pa deluje po principu »počivaj« ter telesu povzroči sprostitev (sproščanje hormona sreče, rastnega hormona, optimalno funkcioniranje organov, zmanjšan srčni utrip, pomirjenost). Slednji sistem je tisti, s katerim se telo regenerira in raste, v njem pa smo zmožni občutiti povezanost in ravnotežje v življenju. In živec vagus je glavni predstavnik parasimpatičnega živčevja.

 

Nenehna aktivacija simpatičnega živčnega sistema se odraža v otrdelih mišicah obraza, vratu in ramen, hladnih rokah in stopalih ter znojenju brez razloga, opaziti pa je mogoče pomanjkanje energije, pozabljivost, težave s koncentracijo, pretirano zaskrbljenost ter bolečine v prsih, aritmije in visok krvni pritisk. Dolgotrajni stres spodbuja nenehno delovanje simpatičnega živčnega sistema, kar dolgoročno vodi v različna bolezenska stanja. Zato je treba poskrbeti, da parasimpatično živčevje oz. vagusni živec po vsaki aktivaciji vrnemo v stanje umirjenosti.  Zato je treba poskrbeti, da po vsaki tovrstni aktivaciji vrnemo telo v umirjeno stanje.

 

Načini za sprostitev vagusnega živca

Pozitivna stvar je, da je vagus mogoče oblikovati in okrepiti podobno kot mišico. Na spletni strani www.petielement.si  priporočajo naslednje vaje za stimulacijo vagusnega živca:

  • pozitivni družbeni odnosi in pozitivne misli,
  • izpostavljanje telesa mrazu, npr. tuširanjem s hladno vodo,
  • grgranje vode, ki spodbuja mišice ustnega neba in s tem klateškega živca,
  • petje, mrmranje in skandiranje,
  • masaža stopal in vratu vzdolž karotidnega sinusa,
  • smeh,
  • umirjena vadba,
  • umirjeno in počasno dihanje,
  • vaja za gibljivost in krepitev,
  • občasno postenje,
  • električni impulzi,
  • sproščanje.

 

Naročnik: Petielement

Oznake:, , , , , ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]